1. s slišnim globokim vdihom in izdihom izraziti žalost, hrepenenje, olajšanje:zavzdihnil je, rekel pa ni nič; z olajšanjem je zavzdihnila; glasno, žalostno zavzdihniti / ekspr. zavzdihnil je nad svojo usodo / grozno, je zavzdihnila; pren., ekspr. njegovo srce je tiho zavzdihnilo
2. ekspr. dati vzdihu podoben glas:motor je zavzdihnil in prenehal delovati; brezoseb. zunaj je žalostno zavzdihnilo