1. dati višji glas, glasove pri udarcu po čem, zlasti kovinskem, ali trku ob kaj trdega:jeklo, kovina zazveni / kraguljčki, strune zazvenijo; kosa zazveni / ekspr.: gong zazveni; zvonec zazveni zazvoni // ekspr. tišina zazveni
2. navadno s prislovnim določilom postati jasno slišen:njegove besede so zazvenele po hiši; koraki so zazveneli na ulici; glasen smeh je zazvenel po prostoru
3. postati zvočno bogat, ubran:toliko časa je popravljal radio, da je njegov glas zazvenel / že kar dobro igra, vendar mu glasbilo še ne zazveni ne da polnega, lepega zvoka // s prislovnim določilom dobiti tako zvočno barvo, podobo, kot izraža določilo:glas mu je zazvenel globoko, ubrano, zamolklo // ekspr., s prislovnim določilom pokazati se, zazdeti se tak, kot izraža določilo:njegove besede so zazvenele očitajoče, porogljivo; odgovor je zazvenel prepričljivo
4. ekspr. postati zaznaven, opazen:v njegovem glasu je zazvenel posmeh; iz njegovih besed je zazvenela žalost
5. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku dobiti občutek kot pri zvočni zaznavi:znan glas mu zazveni v uho / od udarca mu je zazvenelo v glavi / tišina mu zazveni v ušesih
Dostopnost