• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zbíčati -am dov. (ī ȋ) 

  1. 1. natepsti, pretepsti z bičem: zbičati do krvi
  2. 2. knjiž. z udarci z bičem zbuditi, spraviti v dejavnost: zbičati hlapce pokonci / zbičati ljudstvo iz mrtvila
  3. 3. knjiž., ekspr. vznemiriti, razvneti: znala mu je zbičati strasti; prim. izbičati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek