1. s tolčenjem, udarjanjem delati, da so zlasti leseni deli tesno skupaj, povezani:zbijati deske, letve; zbijati podplate; zbijati bruna z lesenimi klini // na tak način delati, izdelovati:zbijati okvire, zaboje; v prostem času vedno kaj zbija
2. s tolčenjem, udarjanjem delati kaj gosto, trdno:zbijati sneg, zemljo
3. s silo, močnimi udarci odstranjevati s česa:zbijati klobuke z glav / vihar zbija sadeže z dreves
4. ekspr. zniževati:zbijati vročino z zdravili / zbijati ceno
5. igr., šport. z metom krogle, čoka odstranjevati drugo kroglo, drugi čok:bližati in zbijati ● ekspr. zbijati dovtipe, šale praviti, pripovedovati; ekspr. otroci zbijajo žogo na dvorišču igrajo nogomet; redko zbijati po vratih razbijati ♦ etn. zbijati kozo, svinjo otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili; zbijati lonec otroška igra, pri kateri eden od udeležencev z zavezanimi očmi skuša s palico razbiti lonec; prim. izbijati