zblaznéti -ím dov. (é í) 

  1. 1. postati blazen: v zaporu je zblaznel; od strahu je skoraj zblaznela; mislil je, da bo zblaznel, tako mu je bilo hudo / ekspr. ko je to slišal, je čisto zblaznel
  2. 2. ekspr. začeti se zelo hitro, neenakomerno premikati: merilni aparati so zblazneli

zblaznèl in zblaznél -éla -o: zblaznel človek; zblaznel od bolečine



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek