1. postati blazen:v zaporu je zblaznel; od strahu je skoraj zblaznela; mislil je, da bo zblaznel, tako mu je bilo hudo / ekspr. ko je to slišal, je čisto zblaznel
2. ekspr. začeti se zelo hitro, neenakomerno premikati:merilni aparati so zblazneli
zblaznèl in zblaznél -éla -o:zblaznel človek; zblaznel od bolečine