zbóbnati -am dov. (ọ̑) 

  1. 1. na več krajih povedati, razglasiti; razbobnati: zbobnati novico po vsej vasi
  2. 2. ekspr. z zavzetim govorjenjem, pisanjem doseči prisotnost več ljudi na kakem mestu: novinarji so zbobnali celo vrsto prič; zbobnati ljudi v dvorano; zbobnati strokovnjake na posvet; nahitro so jih zbobnali skupaj sklicali

zbóbnan -a -o: na trg zbobnana množica



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek