zdeklamírati -am tudi izdeklamírati -am dov. (ȋ) 

  1. 1. umetniško podati (pesniški) tekst na pamet: zdeklamirati pesem; zdeklamiral je samo prvo kitico / ko je zdeklamiral, se je priklonil
  2. 2. ekspr. hitro in tekoče povedati: zdeklamiral je svoj življenjepis



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek