1. povzročiti prehod iz spečega stanja v budno; zbuditi:trkanje na vrata ga je zdramilo; spal je tako trdno, da ga niso mogli zdramiti; otroci so se že zdramili; pren., pesn. ko se je sonce zdramilo, so se odpravili na pot // v zvezi z izpovzročiti prenehanje stanja, kot ga določa samostalnik:zdramiti koga iz spanja / zdramiti ponesrečenca iz nezavesti / ropot ga je zdramil iz razmišljanja; ekspr. zdramiti se iz sanjarij
2. knjiž. povzročiti, da kaj nastane; vzbuditi:zdramiti komu domišljijo; zdramiti zanimanje za zgodovino
zdrámljen -a -o:zdramljen otrok; napol zdramljen je prikimal
Dostopnost