1. občasno se premikati z drugačno hitrostjo kot stvar, s katero je v tesnem dotiku:jermen je pogosto zdrkaval; kolesce v stenski uri zdrkava // pri takem premikanju dajati kratke, rezke glasove:ura v stolpu že zdrkava, kmalu bo začela biti
2. v presledkih hitro se premikati s prvotnega mesta, navadno navzdol, dotikajoč se podlage:kaplje zdrkavajo po šipi / očala mu zdrkavajo na konec nosu
3. pri premikanju, delovanju prihajati iz navadnega položaja, lege:težko je vrtal, ker mu je sveder zdrkaval; vlečna vrv je zdrkavala iz žleba, s kolesa
4. redko zdrsavati:zdrkavati na ledu ● ekspr. solze so ji zdrkavale po licu tekle, polzele