združítev -tve ž (ȋ) glagolnik od združiti: prostorska združitev obratov / združitev več plasti z lepljenjem / spolna, telesna združitev / združitev občin, organizacij / združitev posameznih poglavij / politična združitev naroda / združitev ljudi proti skupnemu sovražniku
● ekspr. odpovedala se je združitvi z njim skupnemu življenju, poroki
♦ fiz. združitev pozitivno in negativno naelektrenega delca
Dostopnost
Dostopnost