zébsti zébem nedov., nam. zébst in zèbst (ẹ́) brezoseb.
1. čutiti mraz:zebe me; v roke, po hrbtu me zebe; v tej obleki te mora zebsti; ekspr. zebe jih do kosti zelo; zeblo me je kot psa zelo // rado jo zebe ●knjiž. v dušo, v srce jo je zeblo, ko je gledala brezdomce zelo je bila potrta, žalostna // ekspr. dobiti občutek mraza:ob misli na prihajajočo zimo me zebe
2. knjiž. biti hladno, mrzlo:pri peči je grelo, pri mizi pa zeblo; danes zunaj zebe