1. odprtina, ki nastane, če se prej prilegajoči se deli ne prilegajo (več):med skalo in snegom je nastal zev; pren. zavedal se je zeva v duši ♦lingv. pojav, da stojita dva samoglasnika drug za drugim
2. teh. značilna stalna medsebojna oddaljenost med deloma, stenama kakega orodja, priprave:zev viličastega ključa; mera zeva
3. glagolnik od zevniti:prestrašil se je levovega zeva