zgáziti -im tudi izgáziti -im dov., zgazíla in zgázila tudi izgazíla in izgázila (á ȃ) 

  1. 1. z gaženjem narediti kaj sprijeto, trdo: težko je bilo zgaziti visoki sneg / težki tovornjaki so zgazili zemljo // z gaženjem narediti: zgaziti pot do planinske koče
  2. 2. z gaženjem poškodovati ali uničiti: živina je zgazila travo; pren. življenje jih je zgazilo

zgážen tudi izgážen -a -o: zgažen sneg; zgažena pot, steza; zgaženo žito; prim. izgaziti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek