zgrínjati -am nedov. (í) 

  1. 1. imeti strnjeno razprostrto: drevesa zgrinjajo krošnje; lipa zgrinja veje nad kamnito mizo
  2. 2. spravljati skupaj, na kup: zgrinjati zemljo, sušeče se zrnje / ekspr. zgrinjati bogastvo kopičiti // zgrinjati na kup
  3. 3. star. zlagati: mati zgrinja sinovo obleko
    ● 
    star. groza me zgrinja, ko to poslušam obhaja

zgrínjati se s prislovnim določilom 
  1. 1. pojavljati se kje strnjeno v veliki količini: čez ladjo so se zgrinjali visoki valovi; nad dolino se zgrinjajo oblaki / ekspr. okrog nas se je zgrinjala tema je bila, je nastajala // ekspr.: nad družino se zgrinjajo skrbi in težave; pred njim se zgrinja vse več problemov
  2. 2. prihajati skupaj v velikem številu: že od jutra se zgrinjajo množice od vseh strani; okoli ponesrečenca se zgrinjajo radovedneži; ljudje se zgrinjajo na trg, v gledališče

zgrinjajóč -a -e: nad dolino zgrinjajoči se nevihtni oblaki



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek