zidáva -e ž (ȃ) 

  1. 1. glagolnik od zidati: zidava dobro napreduje; letnica zidave je označena na pročelju; dovoljenje za zidavo / hiša je lepe zidave lepo zidana
  2. 2. redko kar je sezidano, zgrajeno: ustavil se je pred visoko opečno zidavo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek