zlóžen-žna -o prid., zlóžnejši (ọ́ ọ̄) 

  1. 1. položen: vzpenjati se po zložnem bregu; zložna pot, steza / zložno gorovje s položnimi pobočji // zložne stopnice / zložen ovinek reke neoster, rahel
  2. 2. zmerno hiter: zložen sprehod; prijetna zložna hoja / stopal je z zložnimi koraki / zložen razvoj
  3. 3. star. udoben, prijeten: zložen naslanjač; zložna kočija / njegova mladost je bila srečna in zložna brez težav
    ● 
    knjiž. za zložne goste hiša ni primerna udobja vajene, zahtevne; knjiž. zložni turisti so počakali na vzpenjačo neprizadevni, lagodni; redko zložna postelja zložljiva; redko izbrati zložno pot do česa nenaporen način za dosego česa

zlóžno prisl.: steza se zložno spušča v dolino; popoldne so vozili zložneje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek