zmagosláven -vna -o prid., zmagoslávnejši (á) 

  1. 1. ki izraža, kaže veselje, ponos zaradi zmage, uspeha: zmagoslaven nasmeh, pogled / zmagoslaven sprejem
  2. 2. ekspr. zmagovit: zmagoslavna četa / zmagoslaven boj
  3. 3. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, močni obliki: zmagoslavna lepota / zmagoslaven dokaz moči zelo velik, prepričljiv
    ● 
    knjiž., ekspr. kdo bo dobil zmagoslavno palmo zmagal; publ. igra je opravila zmagoslavno pot po odrih je bila uspešno igrana
    ♦ 
    rel. zmagoslavna cerkev skupnost svetnikov v nebesih

zmagoslávno prisl.: zmagoslavno pokazati avtomobil



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek