zmajáti zmájem tudi zmájati -em tudi -am dov., zmájaj zmájajte tudi zmajájte; zmajál tudi zmájal (á á; á; ā)
1. navadno v zvezi zmajati z glavos počasnejšimi, daljšimi gibi glave na levo in desno izraziti osuplost, presenečenje, ogorčenje:na vprašanje je zmajal z glavo; sočutno, zamišljeno zmajati z glavo / star. zmajal je z rameni in utihnil skomignil // nič ni rekel, samo zmajal je
2. star. zamajati:lahen veter je zmajal veje / potres je zmajal tla
3. star. razmajati:eksplozije so zmajale stari mlin / čas je zmajal temelje starih vrednot
4. star. omajati:zmajala sta ga jok in vpitje; radi bi ga zmajali, pa ga ne morejo ● star. nihče ni upal zmajati jezika spregovoriti, oglasiti se
zmajáti se, tudi zmájati se ekspr., s prislovnim določilomopotekajoč se, okorno iti, oditi:zmajejo se v šotore in zaspijo; počasi se zmaje v hlev / zmajejo se na vozove nerodno, počasi zlezejo
zmajávši star.:zmajavši z glavo, napiše recept
zmaján tudi zmájan -a -o:po zmajanih stopnicah sta šla v klet