zmedléti -ím [medinməd] dov., tudi zmedlì (ẹ́ í) knjiž.
1. izgubiti moč, oslabeti:v enem tednu je zmedlel; zmedleti od bolezni, zaradi slabe hrane / živina je čez zimo zmedlela / obraz mu je zmedlel postal bled, upadel
2. izgubiti močen sijaj, svetlobo:zvezde so zmedlele / proti jutru je luč zmedlela
3. ekspr. postati malo slišen:glasovi so počasi zmedleli
zmedlèl in zmedlél -éla -o:zmedlel obraz; postati shujšan in zmedlel