• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zmíkati -am stil. zmíčem dov. (ȋ) nav. 3. os., ekspr. z vzbujanjem velikega zanimanja, privlačevanja narediti, povzročiti

  1. a) da kdo kam odide: zmikalo ga je življenje v tujini / brezoseb., elipt. zmikalo ga je v kino
  2. b) da kdo kaj vzame, ukrade: druge dragocenosti vlomilca niso zmikale; prim. izmikati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek