zmísliti -im dov. (í ȋ) star. pomisliti, spomniti se: na otroke bi morala zmisliti; strah me je, če zmislim, kako je bilo
● 
star. vedno se razjezi, kadar mu kdo zmisli dekle omeni

zmísliti se spomniti se, domisliti se: zmislil se je njenih oči; skušal se je zmisliti, kaj mu je rekel / večkrat se zmisli na dom, prijatelje / zmislil se je, da bi se vrnil domov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek