zmočíti zmóčim dov. (ī ọ́) narediti kaj mokro, navadno z vodo: zmočiti brisačo, obleko; v rosni travi si je zmočil noge; zmočiti si ustnice s pijačo; zmočiti s sečem, slino / knjiž. otrok je zmočil hlačke opravil malo potrebo v hlačke // dež je zmočil seno; brezoseb. zmočilo jih je do kože
● ekspr. stopil je v klet, da bi si zmočil grlo kaj malega popil
zmočíti se knjiž. opraviti malo potrebo: pijanec se je zmočil kar pred vrati / zmočiti se v posteljo nehotno, bolezensko izprazniti mehur v spanju
zmóčen -a -o: zmočen robec; zmočen od rose
● star. opazil je, da ima zmočene oči solzne
Dostopnost
Dostopnost