zmótati -am tudi zmotáti -ám dov. (ọ̄; á ȃ) 

  1. 1. narediti, da je kaj nepravilno prepleteno, zvito: pazi, da ne zmotaš preje; niti so se zmotale; pren. misli so se mu zmotale; v glavi se ji je vse zmotalo
  2. 2. knjiž. zviti: zmotati jadro, vrv; zmotati prejo v klobčič / zmotati si cigareto

zmótati se, tudi zmotáti se ekspr. priti, oditi, navadno skozi kaj ovirajočega: s težavo se je zmotal na drugo stran; zmotati se skozi vrata

zmótan tudi zmotán -a -o: zmotana vrv; vse je zmotano



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek