zmóten -tna -o prid. (ọ̑) 

  1. 1. ki temelji na prepričanju, ki ni v skladu s stvarnostjo: zmoten nazor; zmotne navedbe v življenjepisu; ta misel je zmotna; zmotno sklepanje / zmotno prepričanje o čem
     
    jur. zmotna sodba sodba, ki temelji na zmoti
  2. 2. knjiž. napačen, nepravi: zmotni vtisi o čem / pluli so v zmotno smer / ekspr. biti na zmotni poti

zmótno prisl.: zmotno misliti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek