zmotovíliti -im dov. (í ȋ) ekspr. narediti koga omotičnega: žganje jih je zmotovililo / zmotoviliti komu pamet

zmotovíliti se počasi, nerodno priti kam: s težavo se je zmotovilil na voz
● 
ekspr. v njegovih mislih se je vse zmotovililo zmešalo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek