• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

znáčkar -ja m (ȃ) kdor zbira značke: navdušen značkar
● žarg., šol. na prireditev so bili povabljeni značkarji iz vse Slovenije dobitniki bralne značke



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek