známkica -e ž (ȃ) 

  1. 1. manjšalnica od znamka: nalepiti znamkico na pismo / pes nosi znamkico na ovratnici
  2. 2. nazobčan listek z nominalno vrednostjo kot dokazilo o plačilu določene obveznosti: nalepiti znamkico v izkaznico; kolki in znamkice
    ● 
    knjiž. igralna znamkica žeton



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek