zníčiti -im dov. (í ȋ) star. uničiti, opustošiti: toča je zničila polje; vojaki so zničili mesto

zníčiti se izčrpati se, zgarati se: v rudniku se je zničil; zničila se je za otroke

zníčen -a -o: zničeni delavci; prim. izničiti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek