zobáti zóbljem tudi zóbati -am in zóbljem nedov. (á ọ́; ọ̄)
1. jesti zrnato hrano tako, da se s kljunom, z gobcem pobira posamezna zrna:kokoši zobljejo koruzo; konji zobljejo oves; golobi so mu zobali zrnje kar z roke
2. ekspr. jesti kaj drobnega tako, da se daje v usta posamezne sadeže, kose:rad zoblje češnje, grozdje; zobati jagode, maline ● ekspr. z njim ni dobro češenj zobati imeti opravka; nar. fant, boš že videl, kako bo, ko boš svojo sol zobal ko boš samostojen, neodvisen; ekspr. tak je, da bi z roke zobal zelo je krotek, ubogljiv
Dostopnost