Tipkovnice
zoperstáviti -im [pər] dov. (á ȃ) knjiž. postaviti kaj proti čemu drugemu: sanjam je zoperstavil resnično življenjezoperstáviti se upreti se: zoperstavil se je strogemu očetu; zoperstaviti se z orožjem / zoperstaviti se usodi
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Trenutno imate izkljopljeno uporabo ne-nujnih piškotkov.
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo nujnih piškotkov. Za ne-nujne piškotke podajte izrecno soglasje.
Več o piškotkih
Dostopnost
Dostopnost