• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zóprnik -a m (ọ̑) knjiž. 

  1. 1. zoprn človek: ta zoprnik pride, kadar ga najmanj pričakuješ; izogibati se zoprnikom
  2. 2. nasprotnik: nekdanji zoprnik je postal njegov najboljši prijatelj; premagati zoprnike



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek