zráčiti -im nedov. (á ȃ) delati, povzročati, da se zrak v kakem prostoru zamenja: zračiti stanovanje; temeljito zračiti
 
čeb. čebele zračijo panj z gibanjem kril ob izletni odprtini uravnavajo vlažnost, temperaturo v panju // delati, da večja količina zraka učinkuje na kaj: zračiti obleko, posteljnino



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek