zrešetáti -ám tudi izrešetáti -ám dov. (á ȃ) 

  1. 1. agr. odstraniti pleve, smeti s sunkovitim premikanjem rešeta: zrešetati žito
  2. 2. ekspr. natančno proučiti, obdelati, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve; pretresti: zrešetati predlog
    ● 
    ekspr. cel rafal je zrešetal v demonstrante izstrelil

zrešetán tudi izrešetán -a -o: zrešetano žito



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek