• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zvéčati -am dov. (ẹ̑) 

  1. 1. narediti kaj (bolj) veliko: zvečati vrt
  2. 2. narediti, da doseže kaj višjo stopnjo
    1. a) glede na količino: zvečati davke / zvečati merilo
    2. b) glede na možni razpon: zvečati učinkovitost dela
    3. c) glede na intenzivnost: pohvala je zvečala njihovo zadovoljstvo

zvéčati se 
  1. 1. postati (bolj) velik: razpoke so se ob potresu zvečale
  2. 2. doseči višjo stopnjo
    1. a) glede na količino: število štipendij se je zvečalo
    2. b) glede na možni razpon: temperatura se je zvečala
    3. c) glede na intenzivnost: vsakdanje skrbi so se zvečale

zvéčan -a -o: zvečana koncentracija radioaktivnih snovi
♦ muz. zvečani interval interval, pri katerem je zgornji ton kromatično zvišan ali spodnji ton kromatično znižan; zvečani trozvok trozvok, sestavljen iz osnovnega tona, velike terce in zvečane kvinte



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek