• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zvéčjega in z véčjega prisl. (ẹ̑) nar. v glavnem, pretežno: pridelki so zvečjega že pospravljeni; pozimi so zvečjega stradali
● nar. mudilo se je, zato so delo opravili samo zvečjega samo v grobem, najnujnejše



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek