• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zvedljív2 -a -o prid. (ī í) star. zvedav: zvedljiv raziskovalec bi tu dobil dosti gradiva // radoveden: obkrožila ga je množica zvedljivih ljudi

zvedljívo prisl.: zvedljivo izpraševati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek