zvelíčati -am dov. (ȋ) rel. narediti, da postane človek po smrti deležen večne sreče: Kristus nas je s svojo smrtjo odrešil in zveličal / živa vera ga je zveličala
zvelíčati se postati po smrti deležen večne sreče: molil je, da bi se zveličal; zveličati se s pokoro
zvelíčan -a -o: zveličan bo zaradi božje dobrote; sam.: sreča zveličanih
Dostopnost
Dostopnost