• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zvenéti2 -ím dov. (ẹ́ í) 

  1. 1. postati (u)vel: nageljni v vazi so zveneli; jeseni rože zvenijo in se osujejo / ekspr. lica so ji zvenela
  2. 2. ekspr. prenehati obstajati: upanje je zvenelo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek