zvéniti -em dov. (ẹ́ ẹ̄navadno sedanji čas 

  1. 1. postati (u)vel: izruvane rastline zvenejo
  2. 2. ekspr. prenehati obstajati: lepota hitro zvene



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek