• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zvícati -am dov. (ȋ) star. izmučiti, strpinčiti: moža je zvicala, da se mu je zmešalo

zvícati se v krščanskem okolju s trpljenjem se očistiti v vicah: na onem svetu se bo zvical / zvicati se za svoja slaba dela

zvícan -a -o: zvicane duše



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek