zvončár -ja (á) 

  1. 1. kdor se ukvarja z ulivanjem zvoncev za živino: zvončarji so že redki
  2. 2. žival, ki nosi zvonec in vodi čredo: zvončar hodi pred čredo / oven zvončar
  3. 3. etn. pustna šema v kožuhu, z zvonci okrog pasu, znana v slovenskem delu Istre: sprevod z zvončarji



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek