zvonílo -a (í) priprava za zvonjenje: udariti po zvonilu; zvoniti z zvonilom; zvonilo v uri
● 
star. vaščani so se veselili novega zvonila zvona; star. plačati za zvonilo zvonjenje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek