• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

žakét -a m (ẹ̑) 

  1. 1. obl. daljši slavnostni moški suknjič, v pasu zožen, zadaj visoko preklan, z zaokroženim spodnjim robom: obleči žaket; črn žaket; gospod v žaketu in s cilindrom
  2. 2. knjiž., redko (ženska) jopa: dekle v žaketu



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek