žandár -ja (ȃ) nekdaj orožnik: žandarji so roparja že ujeli; patrulja žandarjev
● 
slabš. učitelj je bil pravi žandar je bil gospodovalen, ukazovalen; publ. ta država hoče imeti vlogo svetovnega žandarja samovoljno urejati razmere na svetu
♦ 
etn. ravbarji in žandarji otroška igra, pri kateri ena skupina otrok lovi drugo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek