žárčiti -im nedov. (ā ȃ) neustalj. sevati: radioaktivna snov žarči / žarčiti delce alfa in beta
● 
knjiž. iz nekaterih ljudi žarči posebna moč nekateri ljudje imajo, oddajajo posebno moč



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek