1. s segrevanjem povzročati, da kaj začne žareti:žariti kovino; žariti iglo s plamenom / ekspr. sonce žari skale // z dovajanjem zraka povzročati, da kaj začne žareti:žariti oglje // metal. segrevati jeklo določen čas pri določeni temperaturi zaradi izboljšanja njegovih lastnosti:žariti ulitke, žico; žariti pri 1.000° C / žariti jeklo
2. ekspr. povzročati, da postane kaj zaradi vročine, napora rdeče, vroče:sonce in veter sta mu žarila obraz / misel nanj jo je žarila
žaríti se, tudi žáriti se knjiž.
1. biti močno obsijan, osvetljen:od požara za hribom se je nebo žarilo; brezoseb. na vzhodu se že žari / hiše so se žarile v soncu
2. biti viden, opazen zaradi odbijajoče se svetlobe:v rokah se mu je žaril meč / znamenje se ji žari na čelu
3. izražati, kazati veliko čustveno vznemirjenost:pevcu se je žaril obraz; oko se ji je žarilo od veselja; brezoseb. dekletom se je žarilo v očeh
Dostopnost