žarjênje -a (é) glagolnik od žariti: žarjenje žice; temperatura, trajanje žarjenja; žarjenje in kaljenje / žarjenje jekla pri določeni temperaturi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek