• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

želézce -a s (ẹ̄) 

  1. 1. kovinska ploščica podkvaste oblike, ki se nabije na čevelj, navadno na sprednji del podplata in na peto; podkvica: pribiti železca na pete
  2. 2. majhen železen predmet: z železcem pobrskati po žerjavici



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek