žežnjáti -ám nedov. (á ȃekspr. 

  1. 1. oglašati se z neizrazitimi, ž-ju podobnimi glasovi: v travi žežnjajo žuželke
  2. 2. nerazločno govoriti: na dvorišču so žežnjale ženske // vsebinsko prazno govoriti: nekaj jim je žežnjal o poroki / žežnjati obljube



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek